Prednosti in slabosti sončne elektrarne

14. 12. 2011

Sončne elektrarne so sestavljene iz sončnih celic.  Te so sestavljene iz najmanj dveh plasti
polprevodnega materiala. Ena plast ima pozitivni naboj, druga negativnega. Pri
absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih plasti vzpostavi električni
potencial. Ta sprosti elektrone na negativni plasti sončne celic, zato začno
teči s polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. Tok steče, ko
priključimo različne naprave oz. porabnike.

Električno
energijo, proizvedeno s pomočjo fotovoltaike, lahko uporabimo v več primerih,
in sicer pri:

  • oskrbi
    odročnih naselij, zgradb,
  • oskrbi oddaljenih naprav (svetilniki,
    sateliti),
  • oddaji
    v električno omrežje,
  • uporabi
    izdelkov, kot so npr. računalniki, klimatske naprave …

 

Seveda
ima proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn tako pozitivne kot tudi
negativne plati. Med pozitivne prištevamo:

  • • proizvodnja električne energije iz
    fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna (ne povzroča emisij, je tiha in
    vizualno nemoteča),
  • • izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje
    okolja (zmanjševanje emisij, kot je npr. CO2, zmanjšuje učinek tople grede,
    zaradi katere nastaja ozonska luknja),
  • • proizvodnja in poraba energije sta na istem
    mestu (manjše izgube pri prenosu energije),
  • • sončne celice omogoča oskrbo z električno
    energijo odročnih področij in oddaljenih naprav.

 

Slabosti
izkoriščanja sončne energije so:

  • • težave pri izkoriščanju sončne energije
    zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij,
  • • cena električne energije, pridobljene iz
    sončnih elektrarn, je veliko dražja od tiste, proizvedene iz tradicionalnih
    virov, kot so npr. nafta, plin itn.

Razcvet sončnih elektrarn

8. 12. 2011

 

Sončne elektrarne tako pri nas doživljajo pravi razcvet. Od
leta 2001, ko je Agencija za prestrukturiranje energetika (APE) na strehi
poslovne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani postavila prvo sončno elektrarno
v Sloveniji z močjo 1,1 kW, se je skupna moč vseh delujočih sončnih elektrarn
povečala na 68.317 kW (december 2011).
Na osnovi teh podatkov lahko sklepamo, da sončne elektrarne doživljajo
pravi razcvet. Največ sončnih modulov je bilo na strehe slovenskih
stanovanjskih in poslovnih ter javnih stavb nameščenih leta 2010, ko je skupna
moč dosegla 36.486 kW. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bilo
postavljenih za skoraj 23 tisoč kW moči sončnih celic. Med sončnimi
elektrarnami prevladujejo predvsem manjše, zgrajene na strehah zasebnih ali
poslovnih stavb.  Največja sončna
elektrarna pri nas z močjo 999 kW pa je zgrajena  na lokaciji Taluma v Kidričevem. Sestavlja jo
kar 4545 sončnih modulov, ki naj bi po izračunih strokovnjakov na leto
proizvedla okoli 1050 MWh električne energije.

Hiša prihodnosti in obnovljivi viri energije

3. 12. 2011

Sončne elektrarne so eden izmed sestavnih delov prave hiše prihodnosti. To so hiše, ki s pomočjo sončnih celic pridobijo več električne energije, kot  jo porabijo za lastno delovanje.  Kot je namreč znano, so tudi v naši državi že sprejeti predpisi, na osnovi katerih bodo morali biti vse nove zgradbe po letu 2020 skoraj ničenergijske, javne zgradbe od začletka leta 2020 naprej.  Poleg sončnih elektrarn naj bi vsaka hiša prihodnosti vsebovala tudi zbiralnik za zbiranje deževnice. Tam, kjer nimajo urejenega kanalizacijskega sistema pa naj bi bil sestavni del hiše prihodnosti tudi rastlibnska ali biološka čistilna naprava.  Prava hiša prihodnosti je zgrajena iz lesa, po možnosti iz lokalnega razvoja. V hišo prihodnosti nikakor ne sodi ogrevanje s kurilnim oljem ali zemeljskim plinom, ampak toplotna črpalka, peči na biomaso (tam, kjer imajo lastniki lasten gozd oziroma je okolica porasli z gozdom), sončni kolektorji in sončne celice.