Sončne elektrarne so sestavljene iz sončnih celic. Te so sestavljene iz najmanj dveh plasti
polprevodnega materiala. Ena plast ima pozitivni naboj, druga negativnega. Pri
absorbciji svetlobe se na kovinskih stikih plasti vzpostavi električni
potencial. Ta sprosti elektrone na negativni plasti sončne celic, zato začno
teči s polprevodnika po zunanjem krogu nazaj na pozitivno plast. Tok steče, ko
priključimo različne naprave oz. porabnike.
Električno
energijo, proizvedeno s pomočjo fotovoltaike, lahko uporabimo v več primerih,
in sicer pri:
- oskrbi
odročnih naselij, zgradb, - oskrbi oddaljenih naprav (svetilniki,
sateliti), - oddaji
v električno omrežje, - uporabi
izdelkov, kot so npr. računalniki, klimatske naprave …
Seveda
ima proizvodnja elektrike iz sončnih elektrarn tako pozitivne kot tudi
negativne plati. Med pozitivne prištevamo:
- • proizvodnja električne energije iz
fotovoltaičnih sistemov je okolju prijazna (ne povzroča emisij, je tiha in
vizualno nemoteča), - • izkoriščanje sončne energije ne onesnažuje
okolja (zmanjševanje emisij, kot je npr. CO2, zmanjšuje učinek tople grede,
zaradi katere nastaja ozonska luknja), - • proizvodnja in poraba energije sta na istem
mestu (manjše izgube pri prenosu energije), - • sončne celice omogoča oskrbo z električno
energijo odročnih področij in oddaljenih naprav.
Slabosti
izkoriščanja sončne energije so:
- • težave pri izkoriščanju sončne energije
zaradi različnega sončnega obsevanja posameznih lokacij, - • cena električne energije, pridobljene iz
sončnih elektrarn, je veliko dražja od tiste, proizvedene iz tradicionalnih
virov, kot so npr. nafta, plin itn.